Pa tale recept ne govori o navadni iz bele moke, ampak takšni, ki je narejena iz polovice ajdove in polovice pirine moke. Vas še vedno zanima? No pa začnimo pripoved.
Letos sem spet prebiral na različnih blogih, kako nekateri pišejo izgovore, da se jim v poletnih dneh ne da pripravljati jedi, ki ti vzamejo več časa, ali pa takšnih, kjer je potrebna uporaba pečice. Jaz sem še vedno mnenja, da če rad kuhaš in kuhaš z ljubeznijo, potem ni izgovora, da tudi poleti ne bi uporabljal pečice. Sploh pa letos, ko je takšno vreme, da bi bilo potrebno včasih kar malo podkurit v stanovanju. Ne spomnim se poletja, ko bi si moral na sprehod s pičko kdaj vzeti še majico z dolgimi rokavi (pa nisem zmrznjene sorte).
Mogoče sem res čudne sorte, vendar pa sem letos na morju sam pripravljal kruh. Res, da je veliko lažje iti v trgovino in ga kupiti, jaz pa sem poskrbel, da sta se moji pupi zjutraj zbujali ob vonju sveže pečenega kruha. Najbolj pa ju je navdušila focaccia iz ajdove in pirine moke z dodatkom črnih oliv in rožmarina, ki sem ga rezal kar iz grma pred vrati apartmaja.
Focaccia je italijanska jed in gre za neke vrste sploščen kruh z raznimi dodatki, lahko jo primerjamo tudi s pizzo. Za pripravo focaccie normalno uporabljajo moko z več glutena, vendar pa sem dokazal, da jo je mogoče narediti tudi iz moke, z veliko manj glutena. Prav tako sem postopek izdelave priredil po svoje, nekako prirejeno po vzoru priprave kruha brez gnetenja in navadne priprave kruha.
Focaccia z olivami in rožmarinom
- 200 gramov ajdove moke
- 200 gramov polnozrnate pirine moke
- 250 ml vode
- vrečka suhega kvasa (7g)
- zravnana žlička himalajske soli
- zravnana žlička rjavega sladkorja
- 15-20 črnih oliv
- 2 vejici rožmarina
- 3 žlice olivnega olja
V večjo skledo presejemo 200 gramov ajdove moke in 150 gramov pirine moke. Dodamo kvas, sol, sladkor in zalijemo s toplo vodo. Ker ajdova moka ne vsebuje glutena in je iz nje težko narediti prožno testo, vse sestavine v sledi dobro zmešamo z lopatko, da nastane lepljiva kepa.
Nastalo lepljivo maso naoljimo z 1 žlico olivnega olja in jo z lopatko obračamo, da se pri tem naolji skleda in celotna površina testa. Skledo neprodušno ovijemo v folijo in jo postavimo čez noč v prostor, ki ni hladen. Jaz prakticiram tako, da jo postavim kar v ugasnjeno pečico.
Zjutraj iz sklede odstranimo folijo in opazimo, da je testo naraslo, vendar pa ni takšno kot pri navadnem testu za kruh, kjer naraste v oblike kepe. V našem primeru se testo spremeni v mehko maso polno mehurčkov.
Dodamo ostalih 50 gramov pirine moke in jo z lopatko dobro vmešamo, nato pa vmešamo še nasekljane izkoščičene črne olive.
Testo bo še vedno lepljivo, zato ga s pomočjo lopatke razvlečemo/razmažemo po papirju za peko na cca 1 cm debelo in ga pustimo vsaj 20 minut, da rahlo naraste.
V skledici zmešamo 2 žlici olivnega olja z osmukanimi končki rožmarina. Olje z rožmarinom potresemo po vrhu testa ter ju s prsti vtisnemo v testo.
Pečemo v ogreti pečici 15-20 minut na 180 stopinjah.
Ko focaccio vzamemo iz pečice jo s peki papirjem položimo na kovinsko rešetko (zunaj pečice), da se rahlo ohladi.
Ker je focaccia tanka in mehka je niti ni treba rezati, zato jo lahko kar trgamo na kose.
Nekako tako, kot na zadnji fotki, pa izgledajo naši nedeljski zajtrki. Ajdova focaccia z olivami in rožmarinom, sušeni paradižniki, mlada čebulica, vložen česen, dimljen tofu namesto sira in pa pirin namaz z bučnicami. Njam!
