Še ena izmed objav v sklopu samoraslih rastlin, katere predstavljamo skupaj z GospoDARjem sonca. Kot sem že zadnjič omenil, je v tem pomladnem času takšnih užitnih samoraslih rastlin toliko, da si z nabiranjem le teh prihranimo tudi kakšen evro. V teh toplih dnevih lahko združimo prijetno s koristnim in med sprehodom po travnikih ali obronkih gozdov stran od mestnega vrveža, naberemo različne vrste samoraslih rastlih, med katerimi je tudi divji hmelj.
Po objavah o Škrbinki, Divjem poru in Divjem radiču, danes skupaj z GospoDARjem sonca predstavljamo divji hmelj z botaničnim imenom Humulus lupulus, ki zeljnata trajnica iz družine konopljevk. Čeprav ste ob besedi hmelj verjetno pomislili na pivo, pa se danes ne bomo šli pivovarje in ne bomo bomo predstavljali piva.
Tokrat bo govora o mladih poganjkih divjega hmelja, ki so kot divji šparglji prava poslastica med ljubitelji pomladne zelenjave. Divji hmelj kot samonikla rastlina raste na vlažnih in bolj senčnih tleh. Največkrat ga najdemo ob bregovih potokov, rek ali stoječih voda.
Navsezgodaj pomladi poženejo iz tal mladi poganjki divjega hmelja, ki jih nabiramo še zelo mlade. Te mlade poganjke nabiramo od začetka pomladi do meseca maja. Ker pa ti poganjki divjega hmelja rastejo zelo hitro, v kratkem zrastejo do višine, da se je treba z njimi tudi stegniti. Enako kot divje šparglje se jih nabira tako, da se jih odlomi na delu, kjer so še krhki, to je cca zadnjih 20 do 30 cm. Spodnji odlomljeni del postane kmalu trši in vlaknat in če ga ne porabimo takoj, je potrebno pri pripravi spodnji del (cca 3 cm) odrezati. Če pa naberete divjega hmelja toliko, da ga ne morete porabili takoj, ga lahko zamrznete ali pa ga vložite v kis.
Divji hmelj krepi organizem, zaradi grenčic vzpodbuja prebavo, vsebuje veliko vitamina C (celo več kot limona), antioksidantov, rudnin, grenčic, flavonoidov in drugih bioaktivnih snovi.
Poganjke divjega hmelja uporabimo v solatah, v juhah, rižotah, enolončnicah, frtaljah, pripravimo ga lahko kot špinačo ali pa kot samostojno jed (skuhan na sopari in zmešan z malo olivnega olja in česna).
Kot predstavitev sem danes pripravil recept za preprosto rižoto z divjim hmeljem.
Rižota z divjim hmeljem
- 200 - 300 gramov poganjkov divjega hmelja
- 2 šalotki
- 2 stroka česna
- 2 skodelici riža (Arborio ali Carnaroli)
- zelenjavna jušna osnova (skuhana iz zavrženih delčkov divjega hmelja)
- žlica masla
- nastrgana lupinica bio limone
- malo origana
- 3 žlice olivnega olja, sol in poper
Poganjke divjega hmelja narežemo ali nalomimo na 2-3 cm kose. Spodnji del (cca 3 cm) zavržemo, oziroma iz njega skuhamo "jušno osnovo".
V ponvi segrejemo olivno olje, prepražimo nasekljano šalotko da postekleni, dodamo nasekljan česen da zadiši in dodamo riž, katerega na hitro prepražimo. Zalijemo z zajemaljko jušne osnove in na sredni jakosti počasi kuhamo, da se tekočina vpije v riž. Kot pri vsaki rižoti, počasi po zajemalkah dodajamo tekočino, to pomeni, da vedno dodamo naslednjo zajemalko tekočine, ko prejšnjo tekočino riž skoraj vso vpije. 5 minut predno bo riž kuhan dodamo divji hmelj in malo origana, ki se v teh 5 minutah ravno dovolj skuhata. Nastrgamo lupinico bio limone, solimo in popramo ter vmešamo žlico masla, da dobi rižota malce kremast okus.
Hitra in preprosta rižota z divjim hmeljem, ki si ji jo lahko pripravite v tem spomladanskem času.
Enako kot škrbinko, divji por in dviji radič lahko divji hmelj v času njihove sezone dobite na Ljubljanski tržnici pri GospoDARju sonca - kmetiji Žiber, prav tako pa še veliko drugih koristnih in poučnih informacij.