Danes pa ne bo hrane in receptov, ampak nekaj fotografij oziroma foto utrinkov mesta, ki sem jih uspel narediti med vožnjo z ladjico po Ljubljanici.
Kljub temu, da živim v Ljubljani že kar nekaj let, si nikoli nisem vzel časa, da bi si ogledal Ljubljano iz drugačne perspektive in to iz rečnega korita. Letos pa sem mojima pupama obljubil, da jih za konec počitnic peljem na izlet z ladjico po Ljubljanici, saj je tudi njiju zanimalo, kako je to, če se vrneš v tiste čase, ko je velik del prometa potekal po Ljubljanici. Še bolje pa je bilo to, da je vožnja Ljubljanske večernice potekala v večernem času, saj takrat Ljubljanico obdajo lučke na vseh mostovih in nabrežjih.
Fotografije niso ravno najboljše, saj je težko fotografirat iz premikajoče in malo gibajoče se ladjice, vendar pa je med njimi kar nekaj takšnih, katere pa vseeno lahko pokažem.
Pogled iz smeri Livade na Ljubljansko Špico.
Urejeno nabrežje Trnovskega pristana.
Pogled na Šentjakobski most, ki veže Zoisovo ulico in Levstikov trg.
Med Gallusovim nabrežjem in Bregom proti Šuštarskem mostu.
Tudi stolp Ljubljanskega gradu je viden iz rečnega korita.
Čevljarski most ali bolje poznan po pesmi Šuštarski most.
Cankarjevo in Hribarjevo nabrežje v smeri proti Tromostovju.
Tromostovje ravno, ko so se prižgale lučke.
Plečnikove arkade in v ozadju Mesarski most.
Zmaj na Zmajskem mostu.
Vožnja nazaj in Zmajski most v njegovi večerni lepoti.
Plečnikove arkade v večernem času in v ozadju osvetljeno Tromostovje.
Osvetljeno Tromostovje.
In na koncu še Čevljarski most v svoji lepoti.
Preživeli smo lep izlet in videli Ljubljano iz malo drugačne perspektive. Kako lepo mora šele biti v božičnem času, ko nabrežja Ljubljanice obda tisoče raznobarvnih lučk? Verjetno si bo treba tudi takrat vzet čas in si ogledati božično Ljubljano iz rečne struge.